MOJE DARILO BRALCEM, 30. decembra 2007

Zarečenega kruha se največ poje! Včeraj zvečer, nekaj minut pred polnočjo sem se za to leto poslovil od poslušalcev Koroškega radia. Uredniku sem poslal poročilo o delu za december in potegnil črto pod to delovno leto. Zdaj sem spet, tokrat pa res verjetno še zadnjič letos v studiu in poslušalce zabavam z »OLDIJI«. To so vsaj dvajset let stare popevke. Glasba ob kateri resnično uživam. Glasba, zaradi katere sem imel v preteklosti precej težav. Veliko simpatij pri poslušalcih in veliko »zamero« pri ljudeh, ki krojijo usodo tega radia. Glasba, zaradi katere so me nekateri postarali za kakšno desetletje, ker jim ni šlo skupaj, da bi lahko bila to moja »muzika«. Pa je. In nič me ni sram, da je tako. To me je stalo nekaj prepirov z »odgovornimi« na radiu, prepričevanj, utemeljevanj in še česa, a ostal sem ji zvest. In ponosen sem na to. Ostati zvest samemu sebi je danes težava za mnoge ljudi.

Moj moto, da je vsaka stvar v življenju za nekaj dobra, pa če na začetku izgleda še tako slabo, se je tudi v tej zgodbi potrdil. Do trenutka, ko je glasbena urednica postala nezadovoljna z mojim izborom glasbe, sem na radiu preživel skoraj ves svoj prosti čas. Delal sem tudi po 135 programov na leto, pripravljal in vodil sem svoje glasbene in informativne oddaje, usposabljal bodoče sodelavce za delo pred mikrofonom, sodeloval pri produkciji radijskih oglasov… Ravno zdaj minevajo štiri leta od prelomnice. Vesel sem, da se je zgodila, saj sem čas, ki mi je ostal začel izkoriščati za druge stvari. Svoj prosti čas sem tudi mnogo bolje unovčil. Tudi zato je nastal STATUS. Če ne bi bilo tako močnih polen in tako umazane igre, ga gotovo ne bi bilo. Hvaležen sem za to darilo, čeprav je bilo v njem tudi precej laži in nekaj krivice, ki je človek ne pozabi zlahka. A poznam še eno resnico, ki pravi, da se dobro z dobrim vrača, slabo pa s slabim. In kasneje kot pride, eno ali drugo, večje so obresti.

Knjiga Skrivnost, ki jo med drugimi priporočam obiskovalcem moje spletne strani v rubriki »knjižna polica«, in ki sem jo nazadnje prebral, mi je le še potrdila, da moja življenjska vodila (nekaj sem jih navedel zgoraj), še kako držijo. V življenju namreč velja zakon privlačnosti. Ljudje smo kot magnet in moč naših misli je grozovita. Ko se osredotočimo na to, kar si želimo, ali na to česa si ne želimo, dobimo točno to. Ko se na nekaj osredotočimo z veliko strasti, se to zaradi tega zgodi samo še hitreje. Naša pozitivnost do ljudi privlači v naše življenje pozitivne ljudi, dogodke in okoliščine. Če pa smo negativni in jezni…, prepuščam razplet vaši domišljiji. Naša čustva so sploh nekaj posebnega. Neverjeten dar. Zaradi nekaterih čustev se počutimo dobro, zaradi drugih slabo. Depresija, sovraštvo, jeza, krivda, nam ne prinašajo nič dobrega. Zato si želim, da bi jih v letu 2008 občutili čim manjkrat ali morda celo nikoli! Zamenjajte jih z ljubeznijo, veseljem, hvaležnostjo… Pomagali vam bodo, da se boste bolje počutili in bolj kot se boste dobro počutili, več boste privlačili stvari, ki vam bodo pomagale, da se boste v svoji koži znova in znova dobro počutili. Postanite svobodni ustvarjalec svojega življenja! Kadar boste potrti, prisluhnite glasbi, ki vam je všeč, zamislite si nekaj lepega, pričarajte v svojih mislih stvari zaradi katerih je vredno živeti. Naredite ta premik v vaši zavesti. Začnete lahko iz nič in v popolnoma brezizhodnem položaju. Odprl se vam bo način… Preberite Skrivnost, ne bo vam žal. Naj bo to priporočilo moje darilo vsem, ki prebirate moja razmišljanja. Darilo, ki ga verjetno ne bi dobili že danes, če si jaz ne bi postregel z zarečenim kruhom.

Jaz se bom nocoj »naposlušal« moje priljubljene glasbe. Prepričan sem, da bom z njo razveselil še koga. To pa bo moje darilo poslušalcem. Dal jim bom to, kar jim lahko dam iz srca.

Čudovito leto 2008 vam želim!

Boštjan P.